Mai-Mata O Na O Le Mai-Suka
- O le a le mai-mata o na o le mai-suka?
- O a auga?
- E mafua I se a le mai-mata o na o le mai-suka?
- E mafai o na togafitia?
- O fea ou te maua mai ai nisi fesoasoani po oni faamatalaga?
O le a le mai-mata o na o le mai-suka?
O le mai-mata o na o le mai-suka o le faasolosolo i na lea o le (retina) poo le vaega lea o le mata e maaleale i le malamalama. E tusa ma le tasi o vae tolu o tagata ua maua i le ituaiga e lua o le mai-suka, (o le ituaiga mai-suka lea e auaumea faatasi ma le mamafa ua maualuga, o le taumafaina o mea-ai e gaoa tele ma le leai o se faamalositino) o le a maua foi i le mai-mata o le mai-suka (diabetic retinopathy).
O a auga?
A tonu e le o maua ia te oe ni auga i le afuafuaga o le afaina o
mata i le mai-mata o le mai-suka, ma o le pogai lea o le taua o na
faifaisoo le siakiina o mata pe afai ua maua oe i le mai-suka.
I ni taualumaga mulimuli mai o le mai-mata o le mai-suka, a tonu o le a maitauina ni nai matogitogi i lau vaai po ua maua foi i le faafaigata o na faitau po o le faia o ni galuega vava lalata. E mafai ona faailoa mai iinei se faaletonu i lou (macula) o le vaega lea ole mata e faatonutonuina sulu i ioimata (central vision).
E mafua I se a le mai-mata o na o le mai-suka?
Afai ua maua oe i le mai-suka, ma o le suka i lou toto ua alu tele i luga, e mafai ona ia faatamaia ala-toto i ou mata.
E lua auala taua e afaina ai ou mata i le mai-mata o le
mai-suka.
I lona afuafuaga, o tamai ala-toto i le vaega lea o le mata e maaleale i le malamalama (retina), e mafai o na papa ma ua mama ma fufula ai loa le retina ma ua iai loa ni mea ua toatoa ai. Ua taua la lenei mea o le mai-mata o le mai-suka e lafi mai i tua po o le le sosolo (background retinopathy, or non-proliferative).
I ni taualumaga mulimuli mai e tusa ai ma se matau atu i ala-toto lelei a ua faamanualia, e mafai ona tutupu ae ai ni ala-toto le lelei. O ala-toto le lelei e mafai ona tulai mai ai ni ma’ila i musele po o le pa ma mama i totonu o le (vitreous) o le vaega lea o le mata e manino e pei o se ‘alu’alu. Ua taua la le mea lenei o le mai-mata o le mai-suka, e vave lona sosolo (proliferative diabetic retinopathy). O le sosolo vave o lenei mai-mata o le mai-suka, e matua tuga lava pe afai e le togafitia ma e mafai ona maua ai i le tauaso atoatoa.
E mafai o na togafitia?
E ui lava o le puipuia o le togafitiga sili lea e foia ai, o loo maua pea ni togafitiga mo le mai-mata o le mai-suka. O le mea lea ua faaigoa o le, laser photocoagulation, o se faagaoioiga lea ua faaaogaina iai le malamalama mai le laser e taofia ai le tupu o le ala-toto i le retina. E leai se tiga e iai aua e le iai ni faatausiusiuga o musele ola, (nerve endings) i totonu o le retina. O ni sulu ua toesea i le vaai, ua le mafai o na toe faafoi mai. Pau o le mea e mafai e le laser photocoagulation o le taofiofiga o le sosolo o le mai ma faaitiitia ai le tigaina tele.
Afai o ni sua e pei o le toto ua mama i totonu o le vaega lea o le mata e pei o se ‘alu’alu lona manino, e mafai o na faia se taotoga (vitrectomy). O le taotoga o le a aveesea ai le sua ma suia ai loa i le sua masani mai le tino lava ia, ma e masani lava o na toe faaleleia le vaai.
E mafai faafefea o na ou alofia le toesea o le vaai o le mai-mata o le mai-suka?
O le mea muamua o le puipuia lea mai le mai-suka. E te ono le maua ai i le ituaiga e 2 o le mai-suka pe afai e te:
- Fai se taumafataga maloloina ma le paleni, aloese mai taumafataga e
tele ai le gao ma le suka.
- Faifai pea ni faamalositino
- Tumau i se mamafa maloloina lelei
Afai ua e maua i le mai-suka, ua e manaomia le:
- Taofiofi o le tulaga o le suka i lou toto i se laasaga lelei
- Fai se suesuega e faafefete ai le mata e se fomai faapitoa o mata
faatasi i le tausaga.
- Taofi lau ulaula tapaa pe afai e te ulaula.
- Vave vaai lau fomai faapitoa o mata pe afai ua e maitauina ni matogitogi, nenefu po o le puaoa o le vaai.
E taua ona manatua o le vave o na maua o le taofia foi lea o le faaleagaina o lau vaai o na o le mai-mata o le mai-suka. O le faifai soo o le siakiina o mata na o le pau lea o le auala e vave i loa ai.
O fea ou te maua mai ai nisi fesoasoani po oni faamatalaga?
O le Diabetes New Zealand e mafai ona avatua ia te oe ni faamatalaga
i le tausiga lelei o lou mai-suka. E mafai o na faafesootaia i latou i
le 0800 diabetes (0800 342 238). O le Royal New Zealand Foundation of
the blind e mafai o na faafesootai i le 0800 24 33 33.